Zemlja naj požene zelenje

“Njegova lica so kot dišavne gredice, na katerih rastejo dišavna zelišča.” (Vp 5,13)

Enoletnice, dvoletnice in trajnice

Pred sajenjem ali sejanjem rastlin je dobro vedeti, kakšen je njihov življenjski cikel. Poznamo enoletnice, dvoletnice in trajnice. Enoletnice so rastline, ki svoj rastni cikel opravijo v enem letu – cvetijo, tvorijo plodove in seme ter nato povsem odmrejo. V določenih območjih z milimi zimami se enoletnice same na novo zasejejo, drugje pa jih bomo morali naslednje leto ponovno saditi ali sejati. Pri dvoletnicah se rastni cikel zgodi v dveh letih. V prvem letu se razvijejo vegetativne strukture, v drugem letu pa rastline cvetijo ter razvijejo plodove in semena. Po drugem letu rastline dokončno odmrejo, a se podobno kot enoletnice tudi te lahko zasejejo same. Trajnice pa so rastline, ki imajo močne korenike, in kljub temu da nadzemni zelnati deli odmrejo najkasneje po prvem mrazu, rastline preživijo zimo. Tako vsako pomlad vnovič poženejo in razvijejo poganjke, cvetove, sadeže in semena. Vendar pa moramo vedeti, da določene trajnice vseeno niso prezimno trdne in ne uživajo v nizkih zimskih temperaturah v našem klimatskem pasu.

Življenjski prostor rastlin

Vsaka rastlina je prilagojena na določeno rastišče, ki ga ima v svojem avtohtonem okolju, torej na določeno vrsto tal in na prevladujoče podnebne razmere. Pri vsaki rastlini, ki jo sadimo na svoj vrt, moramo biti pozorni, kakšna lega ji ustreza (sončna, polsenčna, senčna), kakšne so njene zahteve po kislosti tal (pH), vlagi v tleh, določenih hranilih. Določene lastnosti prilagajanja na naravno okolje sporoča že zunanji videz rastline. Primer je lahko poraščenost z dlačicami, majhni listi, sivkasti, usnjati, kar nakazuje, da je rastlina prilagojena na sušna in vroča območja. Na drugi strani imamo primere rastlin, ki imajo velike, temno zelene liste, s katerimi v gosti podrasti tekmujejo za sončno svetlobo. Tako ločimo sedem različnih življenjskih okolij, ki jih upoštevamo tudi pri načrtovanju vrta:

1. Življenjski prostor pod drevjem: senčne ali rahlo zasenčene površine pod razraščenimi, odraslimi drevesi.
2. Drevesni rob: rastišča ob robu drevesnih krošenj.
3. Odprt prostor: kjer ni zasajene večje drevnine.
4. Skalnat, kamnit prostor: rastišča, ki imajo vgrajen kamen, skalnjake, suhozide.
5. Vrtna, okrasna greda: posebej skrbno pripravljen prostor za zahtevnejše vrste.
6. Obvodni prostor: zamočvirjeno rastišče ob vodnem robu.
7. Voda: vodne površine, kot so ribniki in jezera.

Kljub temu da je običajno zelenjavni del vrta ločen od okrasnega dela, naj spomnim, da so lahko tudi zelenjavni vrtovi prav zares lepi, in če so dobro oblikovani, lahko dodajo tudi estetsko vrednost k vašemu vrtu. Če pa nimate vrta, pa je lahko paradižnik, bazilika ali solata dobra in uporabna alternativa okrasnim rastlinam na balkonu ali okenski polici. Kmalu boste lahko več prebrali o dišavnicah na vrtu ter njihovi uporabi, do takrat pa vam želim obilo veselja ob delu z rastlinami.

---

Ana Benedik je iskalka, ki vedno bolj odkriva, da besede sv. Edith Stein še kako držijo: gledano od Boga – naključij ni. Je občudovalka Njegovega stvarstva. Njena ljubezen so gozdovi, travniki, polja, cvetlice na domačem vrtu, ples in glasba, umetnost in raziskovanje kultur, mest, zgodovine. Po poklicu je krajinska arhitektka, po srcu pa sestra, prijateljica, teta, hči, vnukinja, nečakinja in zaročenka.

---